V Ljubljani je bila med letom 1945 in 1991 navzoča Jugoslovanska ljudska armada v več vojašnicah: na Taboru, na Roški in Bežigradu v centru mesta, v Šentvidu, v Polju in na Prulah. Ljubljana je bila najprej sedež IV. armade JA, nato 10. armade JA, med letom 1969 in 1987 sedež poveljstva 9. armade JLA in med letom 1987 in 1991 sedež štaba 14. korpusa.
V vojašnicah v mestu so bile številčne vojaške enote več vrst in rodov: pehotne, oklepne in artilerijske, v katerih so vojaški rok služili vojaki iz vseh republik, saj so bile vse enote nacionalno mešane.
V Ljubljani je bila osredotočena tudi zaledna vojaška infrastruktura. V celotnem obdobju do osamosvojitve Slovenije je delovala armadna Vojaška (Vojna) bolnica (na lokacijah Mladika in v Mostah), v kateri so se zdravile vse vojaške osebe in družinski člani zaposlenih v JLA. V Vojaški bolnici umrle vojaške osebe so prvih nekaj let po vojni v skladu s tedanjimi določbami pokopavali na mestnem pokopališču na Žalah.
V vojašnicah v mestu so bile številčne vojaške enote več vrst in rodov: pehotne, oklepne in artilerijske, v katerih so vojaški rok služili vojaki iz vseh republik, saj so bile vse enote nacionalno mešane.
V Ljubljani je bila osredotočena tudi zaledna vojaška infrastruktura. V celotnem obdobju do osamosvojitve Slovenije je delovala armadna Vojaška (Vojna) bolnica (na lokacijah Mladika in v Mostah), v kateri so se zdravile vse vojaške osebe in družinski člani zaposlenih v JLA. V Vojaški bolnici umrle vojaške osebe so prvih nekaj let po vojni v skladu s tedanjimi določbami pokopavali na mestnem pokopališču na Žalah.
