Dramski igralci

Anton Verovšek, Ignacij Borštnik, Ivan Levar, Milan Skrbinšek, Marija Nablocka, Stane Sever (lokacija 64A/14/11):

Anton Verovšek, 1863-1914

Pokopan na A/4/8/2+3, tu samo napisan.

Ignacij Borštnik, 1858-1919

Gledališki igralec, pedagog in dramatik, začetnik umetniškega gledališča na Slovenskem, član ljubljanskega Dramatičnega društva, prvi igralec, režiser in vodja Deželnega gledališča v Ljubljani, pozneje deloval v Zagrebu; po njem se imenuje vsakoletno tekmovanje gledališč iz Slovenije in tujine (Borštnikovo srečanje) in najvišje odličje za slovenske odrske ustvarjalce (Borštnikov prstan).

Ivan Levar, 1888-1950

Sprva operni in koncertni pevec, baritonist v več tujih opernih hišah, nazadnje v ljubljanski Operi. Od leta 1924 gledališki igralec, med obema vojnama prvak ljubljanske Drame, eden od ustanoviteljev in prvi redni profesor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani.

Milan Skrbinšek, 1886-1963

Gledališki igralec, režiser, organizator in umetniški vodja slovenskega Deželnega gledališča v Ljubljani, ustanovitelj in vodja dramske šole v Mariboru, član ljubljanske Drame, tudi dramatik in prevajalec ter eden najvidnejših slovenskih gledaliških publicistov; dobitnik Prešernove nagrade.

Marija Nablocka, 1890-1969

V Rusiji šolana gledališka igralka, dolgoletna članica Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kjer se je kmalu uvrstila med najopaznejše igralke.

Stane Sever, 1914-1970

Stane Sever je kmalu po prihodu v ljubljansko Dramo (leta 1937) postal eden vodilnih igralcev največjega slovenskega gledališča in je njegovemu odru ostal zvest vse do leta 1968. Njegove igralske stvaritve so vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. Veliko je snemal tudi za RTV Slovenija (številne radijske igre, recitacije in interpretacije za televizijo).

Od leta 1950 je bil honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, od leta 1966 pa izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT). Za svoje svoje ustvarjalno delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado.

Anton Verovšek
Ignacij Borštnik
Ivan Levar
Milan Skrbinšek
Marija Nablocka
Stane Sever

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Frane Milčinski

1914-1988 (lokacija Zid A/L3/14)

Znan kot Ježek, gledališki in filmski igralec, režiser in književnik, vodilni slovenski humorist in satirik, avtor songov in skečev, radijskih in lutkovnih iger za otroke in odrasle, sodelavec RTV Ljubljana; dobitnik Levstikove, Prešernove nagrade in drugih priznanj.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Duša Počkaj, 1924-1982

Lojze Rozman, 1930-1997 (lokacija 58B/9/3+4)

Duša Počkaj

Duša Počkaj velja za eno največjih sodobnih gledaliških in filmskih igralk na Slovenskem. Po opravljeni maturi se je vpisala na Fakulteto za arhitekturo, po drugi svetovni vojni pa je študirala na Akademiji za igralsko umetnost, kjer je bila ena prvih študentk.

Od leta 1946 pa do smrti je igrala v ljubljanski Drami. Na filmskem platnu je debitirala v Jari gospodi. Njen opus obsega prek sto gledaliških in filmskih vlog ter več kot sto radijskih iger. Umrla je med predstavo Ostrovskega »Gozd« v Drami.

Lojze Rozman

Igralec Lojze Rozman se je rodil v Celju. Po diplomi na AGRFT leta 1952 je postal in ostal do upokojitve član ljubljanske Drame in eden od vodilnih karakternih igralcev.

Veliko je igral na radiu, TV in pri filmu, napisal je dramo Razmerja ter dramatizacijo Swana M. Prousta in Preobrazbe F. Kafke. Leta 1988 je prejel Borštnikov prstan. Bil je soprog Duše Počkaj.

Duša Počkaj
Lojze Rozman

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Lojze Potokar, 1902-1964

Stane Potokar, 1908-1962 (lokacija 26A/9/2+3)

Lojze Potokar

Igralec in režiser. Igrati je začel v Ljubljani že lata 1918, nato pa nekaj časa delal v Varaždinu. Od leta 1928 se je ustalil v ljubljanski Drami. Tu je ostal do odhoda v partizane jeseni 1943. V partizanih je bil najstarejši igralec. Režiral in igral je v SNG na osvobojenem ozemlju v Črnomlju.

Po osvoboditvi je bil do upokojitve spet član ljubljanske Drame. Nastopal je tudi v slovenskih filmih in na radiu. Spominjamo se ga iz filmov Kekec, Kala, Tri četrtine sonca in Tistega lepega dne. Bil je tudi odličen govorec in interpret Cankarjevih likov.

Stane Potokar

Gledališki igralec, član ljubljanske Drame, igral je tudi v številnih slovenskih filmih in radijskih igrah.

Lojze Potokar
Stane Potokar

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Majda Potokar

1930-2001 (lokacija 60A/8/13)

Slovenska gledališka, filmska, televizijska in radijska igralka Potokarjeva, hči igralca Lojzeta Potokarja, je leta 1952 diplomirala na AGRFT. Že prej je nastopila v filmu Na svoji zemlji. V sezoni 1952/1953 je bila sprejeta v ljubljansko Dramo, kjer je bila članica do upokojitve.

Majda Potokarjeva je upodabljala predvsem karakterne ženske like. Prejela je Borštnikov prstan za življenjsko delo. Za vlogo v filmu Rdeče klasje je dobila srebrno Areno v Pulju.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Bert Sotlar

1921-1992 (lokacija 45A/4/5)

Gledališki in filmski igralec Bert Sotlar se je rodil kot četrti od devetih otrok v revni rudarski družini. Študiral je na ljubljanski Akademiji dramskih umetnosti. Nastopal je v številnih slovenskih filmih (Ne joči Peter, Dobri, stari pianino, Srečno Kekec!, Tistega lepega dne, idr.)ter angleških in nemških koprodukcijah. Vrsto let je bil član ljubljanske Drame. Bil je tudi član Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu. Za svoje delo je prejel domače in tuje filmske nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Slavko Jan, 1904-1987

Vida Jan Juvan, 1905-1998 in Polonca Juvanova, 1884-1952 (lokacija 24B/11/8)

Slavko Jan

Režiser in igralec Slavko Jan se je rodil v Zagorju ob Savi leta 1904. Na gledališkem področju se je izobraževal v šoli Združenja gledaliških igralcev. Od leta 1923 je bil igralec v SNG Drama Ljubljana. Igral je osrednje like v Cankarjevih dramah ter mnoge glavne in naslovne vloge v delih klasične in sodobne svetovne dramatike.

Kot režiser se je začel uveljavljati po letu 1945, najprej v ljubljanski Drami, nato pa še v Mariboru, Trstu, Zagrebu in Beogradu. Dva mandata je bil tudi ravnatelj SNG Drame v Ljubljani. Od leta 1955 je bil redni profesor za režijo na AGRFT v Ljubljani. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado leta 1949 in 1980, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

Vida Jan Juvanova

Dramska igralka in pedagoginja Vida Juvan se je rodila v Ljubljani leta 1905. Obiskovala je dekliški licej, igralsko izobrazbo pa je pridobila v šoli Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. Leta 1922 je nastopala v Subotici v Srbiji, nato pa je bila od leta 1923 do 1962 stalna članica ljubljanske Drame.

V gledališču, radijskih in TV-igrah je odigrala več kot 500 vlog. Velja ja vrhunsko interpretinjo in karakterno igralko. Več let je predavala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani in izobrazila več generacij slovenskih igralcev.

Prejela je dve Sterijevi nagradi (1959 in 1978). Prešernova nagrada ji je bila dodeljena leta 1971, njene igralske kreacije so bile okronane z Borštnikovim prstanom leta 1977. Država pa se je poklonila njenemu poslanstvu s srebrnim častnim znakom svobode RS leta 1996.

Polonca Juvanova

Gledališka igralka, sprva članica opernega ansambla Slovenskega dramskega gledališča, nato do upokojitve igralka v ljubljanskem Slovenskem narodnem gledališču.

Slavko Jan
Vida Jan Juvan
Polonca Juvanova

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Elvira Kralj

1900-1978 (lokacija 56B/17/13+14)

Dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Elvira Kraljeva se je rodila v Trstu. Igralsko znanje je pridobila v tedaj dveh pomembnih dramskih šolah, v Trstu pri Milanu Skrbinšku in v Mariboru pri Hinku Nučiču.

Od leta 1919 je bila članica Narodnega gledališča v Mariboru, ob začetku druge svetovne vojne leta 1942 pa je odšla v Ljubljano in se pridružila ansamblu ljubljanske Drame, kjer je ostala do leta 1952.

Svoj umetniško ustvarjalni vrh je dosegla v tridesetih letih v Mariboru, kjer je bila prva in pri občinstvu izjemno priljubljena igralka. Nastopala je v operetah, v slovenskih filmih, na televiziji ter nacionalnem radiu.

Leta 1969 je bila nagrajena s Prešernovo nagrado. Bila je prva prejemnica Borštnikovega prstana leta 1970.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Vera Per

1934-2004 (lokacija 66A/3/1+2)

Igralka Vera Per je študirala je na AGRFT v Ljubljani. Njena prva zaposlitev je bila v celjskem gledališču med leti 1957 in 1962, potem pa je postala stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je ostala do upokojitve leta 1997.

Upodabljala je ženske iz gledališke klasike, predvsem je igrala v delih iz sodobnega slovenskega in tujega dramskega repertoarja, pogosto v komičnih vlogah. Umrla je v Ljubljani, 19. februarja 2004.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Marija Vera

1881-1954 (lokacija 56A/8/)

Marija Vera, baronica Osten-Sacken, pravo ime Frančiška Epich, je študirala na Dunaju . Bila je gledališka igralka, režiserka in ena prvih profesoric, soustanoviteljic ljubljanske Akademije za gledališko umetnost. Igralsko pot je začela v Zürichu leta 1907 ter jo nadaljevala v Berlinu pri znamenitem režiserju Maxu Reinchardu. Po prvi svetovni vojni je ustvarjala v Novem Sadu in Beogradu. Leta 1923 pa je postala stalna članica v ljubljanski Drami.

Marija Vera velja za vrhunsko interpretinjo klasičnih vlog in izjemno govornico umetniške besede. Leta 1950 in 1951 je prejela Prešernovo nagrado. Po Mariji Veri se imenuje tudi stanovska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Berta Bojetu Boeta

1946-1997 (lokacija B1/Židovsko)

Igralka in pisateljica Berta Bojetu Boeta se je rodila 8. februarja 1946 v Mariboru. V Ljubljani je študirala na AGRFT, leta 1990 pa diplomirala na Pedagoški akademiji. Od leta 1979 je bila članica Lutkovnega gledališča Ljubljana ter soustvarjala v ljubljanski Koreodrami. Nastopala je tudi v filmih.

Med njenimi literarnimi deli so pesmi, poetična drama, lutkovna igra in dva romana. Leta 1996 je prejela nagradno Kresnik za roman Ptičja hiša Živela je tudi v Izraelu. Pokopana je na židovskem pokopališču na ljubljanskih Žalah.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Alja Tkačev

1934-1991 (lokacija 5B/5/1+2)

Dramska igralka, pesnica in pisateljica Alja Tkačev je po diplomi iz igre na AIU v Ljubljani leta 1957 delala kot svobodna umetnica. Ustanovila je gledališko skupino Komedijantski atelje in delala kot pedagoginja v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Med leti 1964 in 1980 je bila članica Mladinskega gledališča, od leta 1983 pa ljubljanskega lutkovnega gledališča. Nastopala je tudi v alternativnih gledališčih, pri TV in filmu.

Njeno kariero je zaznamovala pestra paleta različnih vlog - upodabljala je otroške, dekliške in fantovske like, pa tudi sodobne ženske in groteskno parodirane like nerealnih bitij. Nastopala je na televiziji, stalno sodelovala v mladinskih televizijskih nadaljevankah in igrah, zaigrala je tudi v številnih danes že klasičnih slovenskih filmih. Prevajala je dramska besedila in pisala tako za gledališče kot poezijo in prozo.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Vladimir Skrbinšek

1902-1987 (lokacija 18A/10/6+7)

Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani leta 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji. Leta 1925 se je ustalil v Splitu.

Leta 1927 je s Pregarcem prišel v mariborsko gledališče in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne. Po nemški zasedbi Maribora je odšel v ljubljansko Dramo, kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v MGL.

Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri.

Nastopal je v operetah in operah in jih sam tudi režiral. Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov.

V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno dramsko šolo, kasneje je vodil igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu. Za svoje delo je leta 1971 prejel Borštnikov prstan.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Branko Miklavc

1922-2011 (lokacija 36A/10/2)

Igralec in pisatelj Branko Miklavc se je rodil v Ljubljani. Od leta 1950 do 1982 je bil član igralskega ansambla ljubljanske Drame. Bil je karakterni igralec z izrazitim smislom za komiko. Ob rednem angažmaju v matičnem repertoarnem gledališču je izvajal lastne pantomime in monodrame. Igral je v slovenskem filmu in na televiziji ter napisal roman Borut in Kurt leta 1993. Posebej je bil znan kot Pomarančnik v lastni monodrami.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Saša Miklavc

1926-2008 (lokacija Zid A/D1/22)

Igralec Saša Miklavc se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na AIU v Ljubljani. Od leta 1952 do leta 1991 je bil član MGL. Uveljavil se je kot karakterni igralec, pogosto upodabljajoč nerazumljenost, tujstvo, vdanost, zagrenjenost. Ob rednem gledališkem delu je bil zelo priznan radijski interpret poezije, sodeloval pa je tudi v mnogih radijskih igrah. Še posebej je znan po interpretaciji umetniške besede na radiu in Cankarjevih črtic.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Zlata Rodošek, 1922-2002

Danilo Turk – Joco, 1912-1991 (lokacija 36A/1/6)

Zlata Rodošek

Gledališka igralka Zlata Rodošek je odraščala v Srbiji, kjer je v Novem Sadu obiskovala gimnazijo in se prvič srečala z gledališčem. Leta 1940 je vpisala študij germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med vojno je delovala kot statistka in v manjših vlogah v predstavah ljubljanske Drame.

Po koncu vojne, ko so sestavljali gledališke ansamble, se je odločila za Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer je delovala do svoje upokojitve leta 1981. V svoji karieri je poustvarila okrog 200 likov. Poleg gledališča je nastopila tudi v več filmskih, radijskih in televizijskih vlogah.

Danilo Turk – Joco

Gledališki igralec, organizator partizanskih gledaliških skupin, po vojni kulturni in politični delavec ter organizator na Tržaškem, dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, nastopal je tudi v filmih ter radijskih in televizijskih igrah.

Zlata Rodošek
Danilo Turk – Joco

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Mira Sardoč

1930-2008 (lokacija 54A/11/1)

Otroštvo

Igralka Mira Sardoč se je rodila v Šentilju v Slovenskih goricah. Prav v svojem rojstnem kraju je prišla v stik z gledališčem. Že kot štiriletna deklica in kasneje najstnica je sodelovala pri predstavah amaterske družine. Leta 1941 je bila z družino izgnana v Srbijo.

Šolanje

Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 1945 vpisala na Ekonomski tehnikum v Mariboru. V šolskem letu 1947/1948 je uspešno končala šolanje in bila z dekretom nastavljena na delovno mesto v banki v Sarajevu. Delo je odklonila in se prijavila na sprejemne izpite na AIU (danes Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) v Ljubljani.

Igralska pot

Po diplomski predstavi na AGRFT se je v septembru leta 1952 zaposlila v mariborski Drami. Svojo igralsko pot je nadaljevala v MGL-ju, potem pa se za 35 let ustalila v tržaškem gledališču. Začela je v mladostnih in čustveno razgibanih vlogah, nadaljevala pa s pestrim izborom psihološko zapletenih ženskih vlog. V Trstu je delovala vse do svoje upokojitve leta 1990.

Kariera

V svoji karieri je Mira Sardoč odigrala je več kot 200 vlog v gledališču in več deset na filmu. Nastopala je tudi na ljubljanski televiziji, sodelovala z Radiom Trst A ter igrala v slovenskih, jugoslovanskih in italijanskih filmih. Za svoje umetniško delo je prejela Borštnikov prstan in priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi: