Saša Vegri

pravo ime Albina Vodopivec, 1934-2010 (lokacija V4L/9/18)

Slovenska pesnica s pravim imenom Albina Vodopivec, rojena Doberšek. Prva leta svojega življenja je preživela v Beogradu, kasneje pa se je njena družina preselila na Sveti Štefan, saj sta bila oba starša iz okoliških krajev. Nižjo gimnazijo je od leta 1945 do 1948 obiskovala v Celju, nato pa je od leta 1948 do 1953 obiskovala šolo za umetno obrt v Ljubljani. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlila kot risarka na Geodetskem zavodu v Ljubljani.

Leta 1955 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer umetnostna zgodovina. Leta 1961 je postala svobodna književnica, vse do leta 1967. Leta 1968 se je zaposlila kot knjižničarka v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev.

Pesmi je pisala predvsem za otroke, nekaj pa tudi za odrasle. Prve pesmi je objavila v revijah Beseda in Mlada pot, nato pa tudi v literarnih revijah Naša sodobnost, Revija 57, Perspektive, Dialogi. V sedemdesetih letih 20. stoletja je ustvarjala predvsem za otroke in mladino in svoje literarne prispevke objavljala v revijah Ciciban, Kurirček, Mladi rod. Leta 1958 je izšla njena prva pesniška zbirka za odrasle Mesečni konj. Njene pesmi so bile doslej prevedene v 13 jezikov, sama pa je prevajala srbsko in hrvaško liriko. Pisala je tudi članke s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu preberite na spodnji povezavi:

Peter Božič

1932-2009 (lokacija 23A/2/13)

Osnovna šola

Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino izseljen v Vroclav, kjer je nadaljeval šolanje na gimnaziji, potem pa v Freiburg pri Dresdnu in tu februarja 1945 doživel bombardiranje in požig mesta. Veliko dni je preživel v nemških zakloniščih in bunkerjih. Ti dogodki so nanj travmatično vplivali.

Srednja šola

Po osvoboditvi je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je sodeloval v dramski skupini in prijateljeval z avtorji ilegalnega glasila Iskanja (med drugim Polde Bibič, Jože Pučnik, Marjan Belina), zaradi česar je bil leta 1951 obsojen zaradi protidržavnega delovanja in dobil petletno prepoved šolanja, a so kazen leto pozneje črtali.

Študij

V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Preživljal se je s pisanjem. Po odsluženju vojaškega roka je deloval kot laborant v Polju, knjižničar na Jesenicah in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. V tem času je boemsko živel in študija ni dokončal.

Kasnejše življenje

Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) ter na Ministrstvu za kulturo. Urejal je reviji Mentor in Maske, sodeloval je še pri revijah t. i. kritične generacije Beseda, Revija 57 in Perspektive ter z ekipo eksperimentalnega gledališča Pekarna. Bil je mentor mladim avtorjem, saj je bil prepričan, da je literarno pisanje trdo delo. Do ukinitve Odra 57 je bil najbolj radikalen dramatik svoje generacije.

Osamosvojitev Slovenije

Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član DEMOS-a, kasneje LDS-a. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik, predsednik Odbora MS MOL za kulturo in raziskovalno dejavnost, predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij MS MOL, član sveta Mestnega gledališča ljubljanskega, član Upravnega odbora NŠD NK Olimpija idr. Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.

Ostale aktivnosti

Znan je bil tudi kot član omizja Rolanje po sceni, satirične rubrike Mladine, kjer je bil imenovan Voščenka, ter stalni gost ljubljanskega PEN-a. Bil je angažiran javni intelektualec, prepoznaven po drobni postavi, živahnosti in vzkipljivosti.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu preberite na spodnji povezavi:

Dr. Dušan Kermavner, 1903-1975

Aleš Kermavner, 1946-1966 (lokacija 1A/6/11-13)

Dr. Dušan Kermavner

Pravnik, predvojni komunist in funkcionar, politični zgodovinar in publicist, po vojni sodelavec Ministrstva za zunanje zadeve in znanstveni sodelavec Inštituta za mednarodno gospodarsko politiko v Beogradu, pozneje bibliotekar, znanstveni svetnik NUK, dopisni član SAZU; dobitnik Kidričeve nagrade.

Aleš Kermavner

Sin Dušana Kermavnerja.

Študent filozofije, pesnik, član skupine OHO.

Dr. Dušan Kermavner
Aleš Kermavner

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Marko Pavček, 1958-1979

Tone Pavček, 1928-2011 (lokacija 66B/9/10)

Marko Pavček

Študent slavistike, primerjalne književnosti in dramaturgije, pesnik, avtor zbirke Z vsako pesmijo me je manj, ki je izšla po njegovi smrti.

Tone Pavček

Njegovo pravo ime je Anton Pavček, kot je tudi na grobu.

Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 do smrti je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček.

Marko Pavček
Tone Pavček

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Mila Kačič

1912-2000 (lokacija Zid A/D2/61)

Gledališka igralka, dolgoletna članica ljubljanske Drame, kjer se je posebej odlikovala v komičnih vlogah, nastopala je tudi v filmih in na RTV, tudi pesnica, avtorica več zbirk; dobitnica puljske zlate arene, naziva igralka leta in Slovenka leta, častna meščanka Ljubljane.

Avtor nagrobnega reliefa je Janez Pirnat.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Mira Mihelič

1912-1985 (lokacija Zid B/L1/33)

Pisateljica, avtorica romanov, dramskih in mladinskih del, prevajalka z obsežnim opusom, tudi predsednica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN; dobitnica Prešernove nagrade (dvakrat).

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Gregor Strniša

1930-1987 (lokacija 54A/1/15)

Eden najpomembnejših slovenskih lirikov in dramatikov novejšega časa, med drugim avtor pesniških zbirk Mozaiki, Odisej, dram Samorog, Žabe, tudi mladinski pisatelj, esejist, prevajalec in pisec besedil za popevke; dobitnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve in Prešernove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Cene Vipotnik

1914-1972 (lokacija 19B/7/6+7)

Pesnik, avtor zbirke Drevo na samem, urednik pri Slovenskem knjižnem zavodu in v Cankarjevi založbi, prevajalec, sodelavec pri več pesniških antologijah; dobitnik Prešernove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Marjan Rožanc

1930-1990 (lokacija 61B/30/2)

Pisatelj, med drugim avtor romanov Ljubezen, Hudodelci, Roman o knjigah, Lectio divina, drame Topla greda, esejist, pisec filmskih scenarijev, član uredniških odborov revij Perspektive in Problemi, vodja Odra 57; tudi sekretar Zveze športnih društev in direktor Slovana; dobitnik nagrade Prešernovega sklada in posmrtno Prešernove nagrade. V njegov spomin podeljujejo nagrade za najboljši izvirni esej.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Ela Peroci

rojena Hrga, 1922-2001 (lokacija 59B/6/11+12)

Učiteljica, novinarka in urednica, sodelavka RTV Ljubljana, mladinska književnica, avtorica več zbirk kratke proze in sodobnih pravljic, tudi pesnica; dobitnica Levstikove nagrade (dvakrat) in nagrade Prešernovega sklada.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Edvard Kocbek

1904-1981 (lokacija 53B/3/16+17)

Pesnik, avtor več zbirk, pripovednik, urednik in publicist, ustanovitelj revije Dejanje, tudi politik, predstavnik krščanske skupine v Osvobodilni fronti, član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, soavtor in sopodpisnik Dolomitske izjave, po vojni med drugim minister, podpredsednik prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, po izidu zbirke novel Strah in pogum umaknjen iz političnega življenja; dobitnik Prešernove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Dr. Vladimir Bartol

1903-1967 (lokacija 50B/4/7)

Po izobrazbi filozof in biolog, sicer pa pisatelj, dramatik, umetnostni kritik in esejist, med drugim avtor zbirke novel Al Araf in romana Alamut.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Janez Menart

1929-2004 (lokacija 22B/9/17)

Pesnik, soavtor znamenitih Pesmi štirih, avtor zbirk Časopisni stihi, Semafori mladosti, Pod kužnim znamenjem in drugih. Dramaturg na RTV, dolgoletni urednik pri založbi Mladinska knjiga, prevajalec, redni član SAZU, tajnik razreda za umetnost in predsednik Društva slovenskih pisateljev; dobitnik Sovretove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Dominik Smole

1929-1992 (lokacija 16B/12/10)

Pisatelj in dramatik, med drugim avtor dela Črni dnevi in beli dan, znamenite Antigone, prevedene v več jezikov, Krsta pri Savici in Potovanja v Koromandijo. Umetniški vodja in dramaturg Slovenskega mladinskega gledališča, odgovorni urednik Perspektiv, član uredniškega odbora Revije 57 in gledališkega sveta Odra 57; dobitnik Prešernove in Sterijeve nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Igo Gruden

1893-1948 (lokacija 13B/12/1+2)

Pravnik in pesnik, med drugim avtor zbirk Dvanajsta ura, Pesnikovo srce, mladinskih povesti, po vojni pravni referent v Ministrstvu za prosveto; dobitnik Prešernove nagrade.

Avtor pesnikovega portreta je Zdenko Kalin.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Lili Novy

1885-1958 (lokacija Zid A/D4/29)

Pesnica in prevajalka. Pisala je nemško in slovensko. Med drugim je avtorica zbirk Temna vrata in Oboki. Kot prevajalka slovenske poezije v nemščino je pripravila več izborov, po vojni je pisala tudi za otroke. Na nagrobniku so vklesani njeni verzi iz pesmi Prešlo je vse, objavljeni v zbirki Oboki.

Življenje in delo

Več o njenem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Lojze Kovačič

1928-2004 (lokacija 62A/14/12+13)

Pisatelj z obsežnim, pretežno avtobiografskim opusom. Med drugim avtor novel Ljubljanske razglednice, Ključi mesta, Sporočila iz sna in budnosti; romanov Deček in smrt, Resničnost, Prišleki, Basel, Kristalni čas, Otroške stvari in drugih. Bil je tudi mladinski pisatelj, avtor lutkovnih igric, dramaturg Lutkovnega gledališča, mentor literarne in lutkovne delavnice v ljubljanskem Pionirskem domu, redni član SAZU, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade (dvakrat) in Prešernove nagrade ter kresnika (dvakrat, zadnjega posmrtno).

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Slovenska moderna

Drago Kette, Josip Murn, Ivan Cankar, Oton Župančič (lokacija 10A/12-14/10-12)

Drago Kette, 1876-1899

Pesnik slovenske moderne, zrel lirik, ki je kljub mladosti ustvaril obsežno pesniško delo, med drugim več ciklusov sonetov. Prve zbirke ni dočakal, leta 1900 jo je pod naslovom Poezije izdal Anton Aškerc.

Josip Murn, 1879-1901

Pesnik slovenske moderne, eden naših najčistejših lirikov, avtor osebnoizpovednih in razpoloženjskih pa tudi tako imenovanih kmečkih pesmi. Zbirko Pesmi in romance je po njegovi smrti izdal dr. Ivan Prijatelj.

Ivan Cankar, 1876-1918

Pesnik, pisatelj, dramatik in kritik, najplodovitejši in stilistično najbolj dognani predstavnik slovenske moderne. Njegovi Zbrani spisi, ki so jih uredili Izidor Cankar, France Koblar in France Dobrovoljc, obsegajo 21 knjig, Zbrano delo, ki so ga uredili Anton Ocvirk, France Bernik in drugi, pa 30 knjig.

Oton Župančič, 1878-1949

Pesnik, dramatik, najdlje živeči predstavnik slovenske moderne in središčna osebnost literarnega dogajanja vse do smrti, avtor 10 pesniških zbirk, tudi dramaturg in upravnik SNG Drame v Ljubljani, odličen prevajalec Shakespeara in Moliera; redni član (S)AZU, častni doktor Univerze v Ljubljani.

Nagrobnik za Ketteja, Murna in Cankarja je naročila in plačala Milena Rohrmannova, ki je dala leta 1923 najprej urediti skupni grob predstavnikov slovenske moderne. Spomenik je v Plečnikovi šoli zasnoval Dušan Grabrijan, postavljen pa je bil leta 1925. Župančičev nagrobni spomenik, izdelan po načrtu pesnikovega sina arhitekta Marka Župančiča, je bil odkrit junija 1955.

Drago Kette
Josip Murn
Ivan Cankar
Oton Župančič

Več si preberite na spodnjih povezavah:

Vitomil Zupan

1914-1987 (lokacija 9A/14/14)

Pripovednik, dramatik, pesnik, esejist, pisec radijskih in televizijskih iger, filmskih scenarijev, mladinskih del, prevajalec; dobitnik Prešernove (dvakrat), Župančičeve in Levstikove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi:

Franc Saleški Finžgar

1871-1962 (lokacija 8A/a1/3)

Duhovnik, pripovednik in dramatik, tudi mladinski pisatelj, redni član (S)AZU in načelnik razreda za umetnost, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik Mohorjeve družbe, urednik Mladike, pobudnik akcije za odkup Prešernove rojstne hiše; dobitnik Prešernove in Levstikove nagrade.

Življenje in delo

Več o njegovem življenju in delu si preberite na spodnji povezavi: